Zgodovina PGD
Gasilsko društvo Velika Pirešica je bilo ustanovljeno 28. 9. 1930. Prvi pripravljalni sestanek je bil 15. 9. 1930 leta, ob 19. uri , pri g. Čretniku – Ranžgiju. Na sestanek je bilo povabljenih 13 občanov takratne občine Velika Pirešica. Izvolili so pripravljalni odbor, za predsednika so imenovali g. Franja Čretnika. Priprave so stekle in določili so datum 28. 9. 1930, ko bo sklican ustanovni Občni zbor društva.
Ustanovni Občni zbor se je vršil v gostilni Martina Kokolja na Pernovem. Prve napotke o delovanju gasilskega društva so dobili od predstavnika gasilske župe Žalec, g. Jerneja Vengusta. Sprejeli so gasilski pravilnik in izvolili Upravni odbor. Na Občnem zboru je bilo prisotnih 18 članov, za načelnika društva so izvolili Franja Čretnika, za namestnika načelnika Ivana Turnška, za tajnika Martina Kokolja, za blagajnika Martina Aubrehta. Ustanovili so tudi Nadzorni odbor, odbornike in njihove namestnike.
Društvo je bilo ob ustanovitvi brez kakršnekoli materialne osnove in brez opreme. Člani so takoj pristopili k zbiranju denarja za nakup potrebnega orodja. Že 5. 10. 1930 so priredili veselico, » Vinsko trgatev«, v gostilni Martina Kokolja. Člani gasilskega društva so bili tudi člani dramskega društva in so 12. 10. 1930 uprizorili igro Divji lovec. Sredstva so zbirali v denarju ali v lesu, ki so ga darovali občani.
Društvo je nabavilo prvo motorno brizgalno znamke Rosenbauer 19. 9. 1931. Poleg brizgalne je bilo kupljenih 100 metrov cevi in ostala potrebna oprema. Že v začetku leta 1933 so pričeli s pripravami za gradnjo gasilskega doma. Zataknilo se je pri zbiranju lokacije. Zaradi nesoglasij so se priprave zavlekle skozi celo leto, končno so se sporazumeli, da bo dom stal na vaškem zemljišču, kjer stoji še danes. V začetku leta 1934 so pričeli z gradnjo in dom predali svojemu namenu 30. 9. 1934. Društvo je kmalu nato nabavilo tudi voz na konjsko opremo in ga priredilo za svoje potrebe, da je bil vedno pripravljen za gašenje.
Do druge svetovne vojne je društvo aktivno delovalo. Veliko mlajših članov je bilo vpoklicanih v vojsko, ki so potem bili v ujetništvu, nekateri pa so odšli v partizane. Med vojno je v društvu pristopilo nekaj novih članov, da bi se izognili vpoklicu v nemške rezervne enote. Po letu 1945 je društvo znova zaživelo in pričelo delovati. Prvi občni zbor po osvoboditvi so imeli 10. 2. 1946, prisotnih je bilo 17 članov. Izvolili so novo vodstvo. Društvo je normalno delovalo do leta 1960, ko so proslavili 30–letnico odbora. Takrat je bilo včlanjenih 26 rednih članov in 6 članic. Začeli so ustanavljati pionirsko desetino, ki pa zaradi neresnosti odgovornih ni zaživela.
Gasilsko društvo je po letu 1970 začelo svoj hitrejši razvoj. Ob praznovanju 40-letnice obstoja se je pričelo z obnovo doma. Prizidan je bil manjši prostor, ki je služil kot kuhinja ob raznih prireditvah. Kupljen je bi prvi orodni avto in nova 800 l motorna brizgalna znamke Rosenbaver.
Leta 1973 je bila dograjena garaža in sanitarije. Leta 1979 je bi nabavljen nov orodni avto znamke IMV, ker stari avto ni bil več primeren za potrebe na hribovitem terenu. Želja starejših članov je bila, da bi društvo dobili svoj prapor. Razvili so ga leta 1980 ob 50-letnici obstoja društva. Po letu 1980 so začeli s pripravami za razširitev gasilskega doma in njegovi posodobitvi. Aktivno so se vključili v izgradnjo in asfaltiranje cest po Pernovem in Železnem. Dela so potekala do leta 1985. Zamenjali smo tudi orodni vozili in nabavili avtocisterno, katera se je pokazala za neustrezno in jo je bilo potrebno zamenjati. Kljub temu da so gasilci delali pri obnovi gasilskega doma, niso pozabili na požarno zaščito.
Po vaseh in zaselkih so ustanovili trojke in jih primerno opremili. Nekatere od teh še vedno delujejo, v Zavrhu pa je iz trojke nastalo novo gasilsko društvo. Delo pa ni bilo nikoli končano, saj se je z razvojem industrije in želje po večji varnosti in zaščiti, moralo tudi pri gasilcih stopiti v korak s časom. Z zgraditvijo vodovodnega omrežja na pobudo poveljstva društva, so bili nabavljeni hidranti in postavljeni tam, kjer je bilo možno.
Povzeto po: “Sedemdeset let Prostovoljnega gasilskega društva Velika Pirešica“
Izdalo: PGD Velika Pirešica, julij, 2000
Uredniški odbor: Zvonka Siter, Janko Grobelnik, Daniel Štefančič, Nataša Grobelnik, Zlatka Grobelnik, Silva Štefančič, Pavla Grobelnik.
